Vzgoja za demokratično državljanstvo - E

Število kreditnih točk: 5
Število kontaktnih ur: 60
Oblika:

Nosilka

red. prof. dr. Mojca Kovač Šebart

Izvajalka

doc. dr. Andreja Hočevar

Opis predmeta

Cilji in predmetno specifične kompetence

Študenti in študentke:

  • spoznajo, teoretično osmislijo in analizirajo vpliv vzgojnih in socializacijskih dejavnikov na uspešnost vključevanja posameznikov in posameznic v vzgojno-izobraževalne ustanove in širšo družbeno skupnost (z vidika zagotavljanja načel enakih možnosti, pravičnosti in solidarnosti);
  • dobijo vpogled v osnovno problematiko državljanstva, zasnov državljanske vzgoje, vpogled v strukturo koncepta človekovih pravic, razmerja pravic in dolžnosti, moralnih implikacij človekovih pravic in njihovih posledic za vzgojo in izobraževanje;
  • analizirajo vsebine elektronskih in tiskanih medijev: pri tem upoštevajo načelo spoštovanja enake obravnave različnih družbenih skupin, načelo spoštovanja različnosti, načelo preprečevanja širjenja nestrpnosti, ohranjanja in zagotavljanja posameznikove osebnostne integritete.

Opis vsebine:

  • Pojem državljana in državljanstva. Pravna država in demokracija.
  • Razvoj pojmov državljan in  državljanstvo v zahodni tradiciji.
  • Državljanska in domovinska vzgoja. Patriotizem, nacionalizem, kozmopolitstvo. Povezava državljanske vzgoje s trojico: avtonomija, sodelovanje, participacija. Programi za demokracijo in koncepti dobrega državljana (osebno odgovorni državljan, participirajoči državljan, k pravičnosti usmerjeni državljan).
  • Univerzalnost človekovih pravic in partikularnost kulturnih moralnih norm in  identitet. Skupinske pravice in individualne pravice. Multikulturalizem in univerzalne državljanske pravice. Pravice skupine nasproti širši družbi in pravice skupine nasproti svojim članom in članicam, razmerje do norm kulture in posledice teh razmerij v javnem sistemu vzgoje in izobraževanja.
  • Vzgoja za demokratično državljanstvo ter vzpostavljanje razredne in šolske kulture z vidika zahtev socializacije in prevladujočih družbenih norm.
  • Socialne, kulturne in druge razlike med posamezniki in posameznicami. Učinki različnih rešitev vzgojno-izobraževalnega sistema z vidika premoščanja kulturne in socialne prikrajšanosti. Analize konkretnih primerov.
  • Šola kot družbena ustanova, ki prispeva k oblikovanju skupne državljanske identitete: razvoj politične pismenosti, razvoj stališč in vrednot ter dejavno vključevanje učencev v življenje šole in lokalne skupnosti. Pravo, zakon in privzgajanje odgovornosti.
  • Primerjava učnega načrta Državljanska vzgoja in etika (1999) in učnega načrta Državljanska in domovinska vzgoja in etika (2011).
  • Vzgoja za medije in državljanska vzgoja.

Obveznosti študentk in študentov

  • Študent(ka) opravi pisni izpit.
  • Ocenjevalna lestvica obsega ocene od 1 do 10, pri čemer so ocene 1-5 negativne, 6-10 pa pozitivne.

Temeljna literatura

  • Erjavec, K. (ured.) in Volčič, Z. (ured.) (1999). Research on media education. Zbornik raziskav o medijskih vplivih na otroke. Ljubljana: Zavod za odprto družbo : Fakulteta za družbene vede, str. 182.
  • Haydon, G. (1999). The Moral Agenda of Citizenship Education. The School Field, no. 3/4, pp. 47- 53.
  • Holden, C. (2000). Ready for Citizenship? A Case Study of Approaches to Social and Moral Education in two Primary Schools in the UK. The School Field, no. 1/2, pp. 117-130.
  • Kodelja, Z. (2009). Dopolnitev državljanske vzgoje z domovinsko. Sodobna pedagogika, št. 1, str. 70-81.
  • Kovač Šebart, M. in Krek, J. (2005). Vzgoja in državljanska vzgoja v javni šoli: ali ju lahko razmejimo? Sodobna pedagogika, št. 5, str. 26–47.

 

Ucitelj

Mojca Kovač Šebart

Ucitelj

Andreja Hočevar