Teorija vzgoje

Stran učitelja

 

NOSILEC PREDMETA:
Izr. prof. dr. Robi Kroflič
 
NAZIV PREDMETA:
Teorija vzgoje
 
OBSEG UR:
60
 
LETNIK:
III.
 
 
 
 
 
 
CILJI:
Študent(ka):
·       se seznani z vplivi družboslovnih in humanističnih ved na vzgojno-teoretske ideje in koncepte;
·       analizira ključne zgodovinske vzgojno-teoretske dileme in koncepte;
·       reflektira odnose med temeljnim vzgojno-teoretskimi pojmi;
·       se zaveda vzgojno-teoretskih in praktičnih dimenzij oblikovanja vzgojnega koncepta v institucionalnem okolju;
·       se zaveda pomena vpliva filozofskih, psiholoških, socioloških, pravnih idej na razumevanje elementov vzgojnega smotra, procesa in aktivne vloge vzgojitelja;
·       kritično analizira in prepozna možno aplikacijo sodobnih vzgojno-teoretskih vprašanj na področju družinske in institucionalne vzgoje;
·       reflektira pomen ključnih sodobnih vzgojno-teoretskih pojmov in načel.
 
OPIS VSEBINE:
 
-          vpetost teorije vzgoje v antropologijo, filozofijo, psihologijo, sociologijo in pravo;
-          definiranje osnovnih fenomenov: vzgoja, izobraževanje, socializacija, manipulacija, indoktrinacija;
-          mesto naštetih fenomenov v funkcionalnem in institucionalnem okolju;
-          vznik prvih pedagoških vprašanj v evropski tradiciji: inkulturacija v mezopotamski mitologiji, (ne)zmožnost vzgoje v antiki in srednjeveškem teoretskem mišljenju (Sokrat, Avguštin, Akvinski);
-          filozofska osnova temeljnih razsvetljenskih vzgojnih paradigem: Kant, Rousseau, Hume;
-          teoretske razsežnosti evropskih vzgojnih paradigem 19. in 20. stoletja: herbartizem, duhoslovna pedagogika, socialno-kritična pedagogika, reformska pedagogika;
-          temeljne tradicionalne in sodobne etične ideje in definiranje vzgojnega smotra in procesa;
-          nova razvojno-psihološka spoznanja in teorije učenja ter njihov vpliv na razumevanje vzgojnega procesa;
-          sociološke teorije modernizacije, družbene anomije, sprememb socializacije in njihove pedagoške razsežnosti;
-          vpliv tradicionalnega in sodobnega prava na vprašanje legitimnosti vzgoje;
-          analiza izbranih vzgojno-teoretskih vprašanj: moč vzgoje in vprašanje avtoriteta in pedagoškega erosa, vzgojni cilji med konceptoma avtonomije in avtentičnosti (univerzalnost in partikularnost vzgojnega smotra), posredni in neposredni dejavniki institucionalne vzgoje, vzgoja med intencionalnostjo in načrtovanjem, vzgoja med družbeno pogojenostjo, razvojem individualnih dimenzij osebnosti in antropološkimi ideali, vzgoja in vrednote pozne moderne (strpnost, inkluzivnost, demokracija), duhovna dimenzija vzgoje.
 
LITERATURA:
 
1.      Freud, S. Nelagodje v kulturi. Ljubljana: Gyrus 2001.
2.      Gogala, S. Izbrani spisi. Društvo 2000: 2005.
3.      Kodelja, Z. O pravičnosti v izobraževanju. Krtina 2006.
4.      Kroflič, R. Avtoriteta v vzgoji. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče 1997.
5.      Kroflič, R. Med poslušnostjo in odgovornostjo. Ljubljana: Vija 1997 (1999).
6.      Kroflič, R. Izbrani pedagoški spisi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo 2002.
7.      Kroflič, R. Avtoriteta in pedagoški eros – temeljna koncepta Gogalove vzgojne teorije, Sodobna pedagogika.2000/5. str. 56-83.
8.      Kroflič, R. Šola – izkustveni prostor socialnega učenja in/ali moralne vzgoje?, Sodobna pedagogika, št. 2002/5, str. 42-51.
9.      Kroflič, R. Etika in etos inkluzivne šole/vrtca, Sodobna pedagogika, let. 54 (120), Integracija/inkluzija v vrtcu, osnovni in srednji šoli (Posebna izdaja) (2003), str. 24-35.
10. Kroflič, R. Etične in/ali pravne osnove vzgojnih konceptov javne šole/vrtca, Sodobna pedagogika, 2003/4, str. 8-29.
11. Kroflič, R. Učiteljeva zaveza vzgojnim ciljem javne šole, Sodobna pedagogika (Posebna izdaja: Učitelji med zahtevami, možnostmi in pričakovanji), let. 55(121), Ljubljana 2004, str. 76-88.
12. Kroflič, R. Je avtonomija še sprejemljiv vzgojno-socializacijski cilj javnega šolstva?        Sodobna pedagogika ,2005/5, str. 8-24.
13. Kroflič, R. Glavni sovražnik discipline je odtujenost. Pripadnost skupnosti je njeno zdravilo. (Intervju s K. A. Strikeom), Sodobna pedagogika ,let. 56(122), št. 4, Ljubljana 2005, str. 14-23.
14. Kroflič, R. Vzgoja za odgovornost onkraj razsvetljenske paradigme : od razvoja odgovora-zmožnosti k spoštljivemu odnosu in razvoju etične zavesti. Sodobna pedagogika, 2007, letn. 58, posebna izd., str. 56-71.
15. Kroflič, R. Vzgojna vrednost estetske izkušnje. Sodobna pedagogika, 2007, letn. 58, št. 3, str. 12-30.
16. Kroflič, R. Tudi šole vzgajajo, mar ne. Pravila in vzgojno delovanje (ur. T. Devjak).Ljubljana: Pedagoška fakulteta 2007. Str. 101-118.
17. Kroflič, R. PAD2008 – Glokalizacija in MCI. (Pedagoško-andragoški dnevi, Filozofska fakulteta, januar 2008)
18. Kroflič, R. Induktivni pristop k poučevanju državljanjske vzgoje na načelu interkulturnosti. Šolsko polje (Tisk. izd.). 2008, letn. 19, št. 5/6, str. 7-24.
19. Medveš, Z. Pedagoška etika in koncept vzgoje. Sodobna pedagogika 1991/
       3-4 in 5-6.
20. Medveš, Z. Schreiner in reformska pedagogika – Razumevanje vzgoje v pedagoških teorijah na začetku 20. stoletja, V: Delo in pedagoški nazori Henrika Schreinerja, Univerza v Mariboru, Maribor, 2002.
21. Medveš, Z. Vzgoja kot doživetje absolutnega. Sodobna pedagogika. 2000/5.
22. Medveš, Z. Vzgojni koncept med vrednotno matrico in moralno samopodobo. Sodobna pedagogika. Letn. 58, posebna izd. (2007), str. 6-29.
23. Medveš, Z. Vzgojni modeli v reformski pedagogiki. Sodobna pedagogika.Letn. 58, št. 4 (2007), str. 50-69.
24. Protner, E. Herbartistična pedagogika na Slovenskem (1869-1914), Maribor: Slavistično društvo 2001.
25. Sodobna pedagogika (Tematski sklop Vzgoja v javni šoli). 2000/1.
26. Sodobna pedagogika (Tematski sklop Disciplina in/ali vzgoja v javni šoli oziroma vrtcu). 2005/4.
27. Ule Nastran, M. Sodobne identitete – V vrtincu diskurzov. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče 2000.
28. Philosophy of Education (vol. 1-4). London: Rotledge 1998.
 
Moje članke dobite na osebni spletni strani ( http://www2.arnes.si/~rkrofl1/ ). Za dodatno (tujo) literaturo me kontaktirajte po elektronski pošti
 
 
IZPITNE OBVEZNOSTI IN VPRAŠANJA:
 
Pisni izpit, ki obsega 10 vprašanj (9 kratkih odgovorov, enega od desetih študent izbere in nanj odgovarja v daljši esejski obliki – ena stran izpitne pole).
 
Nabor izpitnih vprašanj:
  1. Izvori vzgojno-teoretskega mišljenja?
  2. Nesmiselnost ločevanja pedagoške in andragoške misli na izvorih vzgojne teorije
  3. Kako se razreši Sokratova dilema o (ne)zmožnosti vzgoje v Platonovem dialogu Protagora?
  4. Kako se razreši Sokratova dilema o (ne)zmožnosti vzgoje pri Freudu?
  5. Teološka podlaga legitimnosti vzgoje v krščanstvu
  6. »Teološka« podlaga legitimnosti vzgoje v antropozofiji
  7. Vzgoja v antropološki dihotomiji kultura – natura
  8. Koncept sublimacije pri Freudu
  9. Koncept represivne desublimacije pri Marcuseju
  10. Opredelitev vzgoje med zgodnjimi kognitivisti in Vigotskim
  11. Vzgoja in sociološki koncepti simbolnega interakcionalizma
  12. Vzgoja in sociološki koncepti družbene anomije
  13. Vzgojni pomen skupnosti pri Z. Baumanu
  14. Pet etičnih načel po Striku
  15. Iskanje ravnotežja med etiko skrbi, pravičnosti in komunitarijansko etiko
  16. Substancialne razlike med jezikom prava in jezikom etike
  17. Etično in pravno pojmovanje odgovornosti
  18. Pedagogika – etika – človekove pravice
  19. Sintezni značaj pedagogike in andragogike
  20. Izvori ideološkosti pedagogike in andragogike
  21. Širše in ožje pojmovanje vzgoje
  22. Ločevanje oziroma prepletanje vzgojne in izobraževalne dimenzije
  23. Vzgoja med koncepti Regierung (vodenje), Zuht (vzgoja v ožjem smislu) in Bildung (vzgoja s poukom)
  24. Načrtnost vzgoje pri Herbartu?
  25. Vzgoja in Deweyev koncept izkustva
  26. Pomen ideje izkustvenega kontinuuma za vzgojo
  27. Je pedagoška izkušnja pri Deweyu lahko nevzgojna (pojasni odgovor)?
  28. Nevarnost enačaja med vzgojo in socializacijo
  29. Trije elementi preventivne discipline
  30. Problematičnost ideje disciplinskega kontinuuma (Wolfgang)
  31. Nevarnost enačaja med vzgojo in disciplino
  32. Pojasni trditev: discipliniranje zgublja presežek »izkustvenega kontinuuma« in »bildung kot samovzgoje«
  33. Razlogi za zavračanje indoktrinacijskega značaja vzgoje
  34. Razlogi za sprejemanje teze o legitimnosti vzgoje kot delne indoktrinacije
  35. Vzgoja kot manipulacija in prikrit kurikulum
  36. Vzgoja kot manipulacija in implicitna teorija
  37. Pedagoška sredstva za spopad z manipulacijo v vzgoji
  38. »Presežek vzgoje« in koncept Bildung
  39. »Presežek vzgoje« in teorije samoregulacije
  40. »Presežek vzgoje« in koncept vrhunske izkušnje
  41. »Presežek vzgoje« in koncept samoaktualizacije ter osebnega smisla
  42. »Presežek vzgoje« in koncepti umetniške imaginacije
  43. »Presežek vzgoje« in Levinas
  44. »Presežek vzgoje« in načela odnosne pedagogike
  45. Prednosti in slabosti intencionalne in funkcionalne vzgoje
  46. Pravni in pedagoški razlog za zahtevo po načrtovanju vzgojnega koncepta javne šole
  47. Skupne ideje razsvetljenske pedagogike
  48. Lockovo utilitarno pojmovanje kazni v vzgoji
  49. Temeljni koncept Humove etike in njegov vpliv na sodobne etične ideje
  50. Temeljni paradoks pedagogike pri Kantu
  51. Razlika med moralnim in legalnim dejanjem po Kantu
  52. Napetost med discipliniranjem in končnim ciljem vzgoje pri Kantu
  53. Na katerega sodobnega teoretika etike in politične teorije je najbolj vplival I. Kant (pojasni odgovor)?
  54. Kategorični imperativ in dve načeli svetovnega etosa
  55. Kako se formira Kantova simbolna avtoriteta uma?
  56. Ugovori Kantu – komunitarci
  57. Ugovori Kantu – predstavniki etike skrbi
  58. Interpretiraj Rousseaujevo geslo o otrokovi dobri naravi
  59. Interpretiraj Rousseaujev koncept naravne vzgoje
  60. Vpliv Rousseauja na zasnovo prikrite avtoritete
  61. Rousseaujeva pedagogika in manipulacija v vzgoji
  62. Pozitivni in negativni vplivi Rousseaujevih idej na pedagoške tokove 20. stoletja
  63. Kaj je znanstvena paradigma po T. Kuhnu?
  64. Prevladujoča anglo-saksonska klasifikacija pedagoških paradigem
  65. Vloga otroka v kulturno-transmisijskem modelu vzgoje
  66. Vloga učitelja v kulturno-transmisijskem modelu vzgoje
  67. Cilji vzgoje v v kulturno-transmisijskem modelu vzgoje
  68. Pedagoški proces v v kulturno-transmisijskem modelu vzgoje
  69. Vloga otroka permisivnem modelu vzgoje
  70. Vloga učitelja permisivnem modelu vzgoje
  71. Cilji v permisivnem modelu vzgoje
  72. Pedagoški proces v permisivnem modelu vzgoje
  73. Vloga otroka procesnem modelu vzgoje
  74. Vloga učitelja procesnem modelu vzgoje
  75. Cilji v procesnem modelu vzgoje
  76. Pedagoški proces v procesnem modelu vzgoje
  77. Pomen doživetja in vrhunske izkušnje v esencialnem učenju
  78. Flow in jedrna refleksija
  79. Tri pedagoške paradigme po Medvešu in vprašanje temeljnega kriterija za njihovo razvrščanje
  80. Predstavniki duhoslovne paradigme v Sloveniji
  81. Temeljne ideje reformske pedagogike
  82. Osrednji koncepti Gogalove pedagogike
  83. Štirje postulati teorije objektnih odnosov
  84. Je po psihoanalitikih možna vzgoja in pomen koncepta »nevednega učitelja«
  85. Kaj je osnova otrokove pro-socialnosti in moralnosti po Freudu/Lacanu?
  86. Kaj je osnova otrokove pro-socialnosti in moralnosti po S. Todd?
  87. Pomen A. Neilla kot teoretika in pedagoga praktika
  88. Temeljne ideje kritične pedagogike
  89. Kognitivistično pojmovanje avtonomije
90. Kohlbergov razcep med deontološko in odgovorno sodbo in njegove rešitve
  1. Pomen kognitivnega konflikta za spodbujanje moralnega razvoja
  2. Razlika med klasičnim modelnim učenjem in vedenjsko-kognitivnim pristopom
  3. Humanistična paradigma vzgoje in permisija
  4. Pomen paradigme doživljajske pedagogike
  5. Bistvo odnosne pedagogike
  6. Motivacijski naboj vrednote
  7. Klasifikacije vrednot
  8. Temeljna vrednotna načela Svetovnega etosa
  9. Temeljne vrednote v razsvetljenski pedagogiki
100.    Temeljne vrednote v razsvetljenski pedagogiki
101.    Temeljne vrednote v Resoluciji o evropski dimenziji vzgoje in izobraževanja
102.    Temeljne vrednote v Izhodiščih kurikularne prenove v RS
103.    Rešitev napetosti med pravičnostjo in solidarnostjo
104.    Pedagoška načela razvoja spoštljivega in etičnega uma
105.    Cilj kot behavioralno stane ali kompetenca
106.    Posredni dejavniki vzgoje
107.    Klasifikacija neposrednih dejavnikov vzgoje
108.    Temeljna paradoksa avtoritete
109.    Vzroki za zaton apostolske avtoritete
110.    Značilnosti prikrite avtoritete in permisivna vzgoja
111.    Načela samoomejitvene avtoritete
112.    Tri dimenzije Sokratovega koncepta pedagoškega erosa
113.    Prepletanje avtoritete in erosa v patriarhalni vzgoji
114.    Prepletanje avtoritete in erosa v permisivni vzgoji
115.    Prepletanje avtoritete in erosa v procesnem modelu vzgoje
116.    Pedagoški eros in empatija
117.    Pomen empatije v etiki skrbi
118.    Avtoriteta v odnosni pedagogiki
119.    Avtoriteta družbenih institucij in koncept družbene anomije
120.    Prenosljivost avtoritete
121.    Strikov predlog za okrepitev avtoritete šole
122.    Razlogi za krizo avtoritete šole in učitelja
123.    Zakaj šola danes potrebuje vzpostavitev samoomejitvene avtoritete?
124.    Razlika med globalizacijo in glokalizacijo
125.    Temeljne vrednote glokalizacije
126.    Trije tokovi postmoderne teorije po Burbulesu in Riceovi
127.    Zakaj »antimodernizem« ne omogoča vzpostavitve postmoderne pedagogike?
128.    Lyotardov koncept narativne vednosti
129.    Lyotardov koncept znanstvene vednosti
130.    Lyotardov koncept informativne vednosti
131.    Velike pripovedi razsvetljenstva in postmoderna
132.    Postmoderni tokovi na področju etike in politike
133.    Postmoderni tokovi na področju epistemologije
134.    Postmoderni tokovi na področju estetike
135.    Postmoderna afirmacija demokracije
136.    Postmoderni koncept rekognicije
137.    Postmoderni koncept odgovornosti
138.    Trije koncepti tolerance
139.    Toleranca in/ali spoštljivost
140.    Pogoji za vzpostavitev dialoga za sporazumevanje med razlikami
141.    Ljudska paradigma rekognicije
142.    Dve sredstvi za pripoznanje drugega kot drugačnega po S. Todd
143.    Pomen poslušanja v Reggio Emilii
144.    Osnovni namen in logika koncepta opolnomočenja
145.    Kaj je diskurz?
146.    Izključevalne metafore drugačnosti v Evropski tradiciji
147.    Bistvo induktivnega vzgojnega pristopa
148.    Opredelitev etične odgovornosti v razsvetljenstvu
149.    Kritika razsvetljenskega modela odgovornosti
150.    Bistvo Levinasove opredelitve odgovornosti
151.    Tri etape induktivnega modela razvoja etične odgovornosti (Kroflič)
152.    Tri ravnine Rawlsovega koncepta pravičnosti
153.    Pravičnost in ideja inkluzivne šole