SDPM Didaktika

Cilji in predmetno specifične kompetence

Študenti in študentke:
poznajo in opredelijo predmet proučevanja didaktike kot ene od znanstvenih disciplin pedagogikerazumejo temeljne didaktične koncepte in pojme kot so izobraževanje, vzgoja, znanje, poučevanje in učenje, pouk ter njihova medsebojna razmerjapoznajo strukturne dejavnike pouka (učitelj, učenec, učna vsebina, učni cilji) in razumejo njihovo vlogo pri oblikovanju in vodenju kakovostnega učnega procesaspoznajo dejavnike, pomen in vlogo artikulacije učnega procesarazumejo funkcije posameznih didaktičnih faz (etap), učnih oblik in metod ter njihovo povezanost pri izvajanju poukaobravnavajo značilnosti, ravni in strategije učnega načrtovanjase seznanijo s strukturo in vsebino različnih kurikularnih dokumentov (učni načrti, katalogi znanja)razumejo pomen in značilnosti didaktičnih načelpoznajo strategije kurikularnega načrtovanja in jih smiselno uporabljajo pri svojem strokovnem delu na vzgojno-izobraževalnem področjurazumejo medsebojno prepletenost in soodvisnost učnih ciljev, procesov in vsebin ter poznajo predpostavke in omejitve posameznih kurikularnih strategij

Opis vsebine:

I. UVOD V DIDAKTIKO, TEMELJNI POJMI IN KONCEPTI
1. predmet proučevanja didaktike, opredelitev didaktike kot znanstvene discipline
2. razmerje med splošno in posebno didaktiko; didaktika in metodika
3. izobraževanje: opredelitev pojma, razmerje med vednostjo in znanjem, izobraževanjem in vzgajanjem, splošnim in poklicnim / strokovnim izobraževanjem
4. problem razmerja med učenjem in poučevanjem
5. pouk: opredelitev, značilnosti, funkcije in vidiki pouka

II. STRUKTURNI DEJAVNIKI POUKA
6. učitelj: vloga učitelja, polje delovanja, formalne izobrazbene zahteve
7. aktivna vloga učenca pri pouku
8. komunikacija in interakcija pri pouku (med učiteljem in učenci, med učenci)
9. učna vsebina (znanstvenost učne vsebine, sestavine, funkcija, pomen didaktične transformacije in redukcije) in učni cilji (izobraževalni, vzgojni cilji; globalni, etapni, operativni cilji; kritika operativizacije)

III. NAČRTOVANJE, ARTIKULACIJA IN EVALVACIJA POUKA
10. didaktične etape (faze) učnega procesa
11. učne oblike in učne metode; učna sredstva; strategije pouka
12. strategije učnega načrtovanja: učno-vsebinsko, učno-ciljno, razvojno-procesno načrtovanje
13. učna priprava: globalna priprava; letna priprava na ravni šole; učiteljeva letna priprava; etapna priprava; priprava didaktične enote
14. opredelitev didaktičnih načel; temeljne značilnosti in dileme
15. Opredelitev kurikularne evalvacije. Značilnosti in funkcije, modeli in oblike evalvacije.

Obveznosti študentk in študentov
Vaje, seminarska obveznost, pisni izpit

Temeljna literatura

  • Blažič, M. idr. (2003). Didaktika (visokošolski učbenik). Novo mesto: Visokošolsko središče, str. 329-422.Strmčnik, F. (2001).
  • Didaktika. Osrednje teoretične teme. Ljubljana: ZIFF, strani: 99-181, 203-240, 307-389.
  • Kodelja, Z. (2004). O pojmu splošne izobrazbe. V: Zbornik prispevkov mednarodnega posveta o s plošni izobrazbi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 36-42.
  • Kodelja, Z. (2006).O pravičnosti v izobraževanju. Ljubljana: Krtina, str. 207-226.Kodelja, I. (2010).O (spo)znanju in znanostih. V: Sodobna pedagogika, št. 4/2010, str. 20-37.
  • Štefanc, D. (2005).Učbenik z vidika didaktične teorije: značilnosti, funkcije, kakovost in problematika potrjevanja. V: Sodobna pedagogika, št. 4/2005, str. 172-185.
  • Štefanc, D. (2005).Pouk, učenje in aktivnost učencev: razgradnja pedagoških fantazem. V: Sodobna pedagogika, št. 1/2005, str. 34-57.
  • Štefanc, D. (2004).Problem razmerja med preverjanjem in ocenjevanjem v učnem procesu. V: Sodobna pedagogika, št. 1/2004, str. 112-125.
  • Kroflič, R. (1992). Teoretski pristopi k načrtovanju in prenovi kurikuluma. Ljubljana: Center za razvoj univerze, str. 3-72.
  • Marentič Požarnik, B. in Plut Pregelj, L. (2009). Moč učnega pogovora. Ljubljana: DZS, strani: 69-88 in 107-127.
  • Kovač Šebart, M. in Krek, J. (2009). Vzgojna zasnova javne šole. Ljubljana: CEPS, 7. poglavje