Seminarski red

Navodila za izdelavo in predstavitev seminarske naloge

Pri seminarjih zasledujemo predvsem naslednje cilje:

poglabljanje izbranih vsebin oz. tematikurjenje v metodološko ustreznem znanstvenem pisanju - na seminar je potrebno gledati kot na vajo v pisanju znanstvenega teksta (pri čemer je pomembno sprotno navajanje referenc/virov, citiranje, koherentna argumentacija tez, končni seznam literature ipd.)urjenje v govornem nastopanju pred kolegi in razvijanje spretnosti za aktiviranje poslušalcevrazvijanje sposobnosti za suvereno predstavljanje in zagovarjanje svojih strokovnih mnenj in stališč na podlagi spoznanj, pridobljenih skozi študij strokovne literature

I. Struktura seminarske naloge

Seminarska naloga ima praviloma 4 temeljne sklope: uvod, osrednji del, sklep ter seznam literature. Če ste jih uporabljali, na koncu dodajte tudi morebitne priloge. Naloga je lahko strukturirana tudi drugače, če tako določi nosilec ali izvajalec predmeta.

V uvodu čim bolj natančno opredelite problem, ki ga boste obravnavali. Če je možno in smiselno, tudi povejte, zakaj ste se odločili za obravnavo določene teme.

Osrednji del seminarja je namenjen obravnavi izbrane tematike. Ob tem je obvezna uporaba ustrezne (znanstvene) literature — prav skozi povzemanje in citiranje literature boste predstavili vsebino izbrane tematike.

Reference morate navajati sproti, t.j. takoj za povzetkom ali citatom, in sicer tako, da v oklepaju navedete priimek avtorja, letnico dela in stran (primer: Kalin 2000, str. 12). Če gre za splošen povzetek misli nekega avtorja ali za tezo, ki je predmet obravnave v daljšem besedilu, lahko izpustite navedbo strani: (Kalin 2000). Citate oz. povzemanje po sekundarnem viru označite na naslednji način: (Adorno v Kroflič 1997, str. 203). Pri besedilih z več kot dvema avtorjema navedete le ime prvega avtorja in mu dodate »idr.« (in drugi), npr. (Resman idr. 2003). Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, k letnici dodate še črke po abecednem redu, npr. (Resman 2003 a, str. 109).

To nikakor ne pomeni, da mora biti naloga kolaž citatov in povzetkov!

Bistven del seminarja so vaše lastne interpretacije tistega, kar povzemate, pri čemer se pričakuje, da boste oblikovali odnos do stališč avtorja, ki ga jemljete za referenco: se z njegovimi pogledi strinjate ali ne, zakaj, ali morda sami razmišljate drugače, kje vidite argumente v prid vaši tezi itd. Bodite kritični, toda vaša kritika naj temelji na dejstvih, strokovnih referencah ter konsistentno izpeljanih argumentacijah.

Pozorni bodite na vsebinsko »rdečo nit«; če se vam zdi potrebno, da v seminarju navedete kaj, kar bi osrednjo razpravo odmaknilo v drugo smer, naredite to v sprotni opombi na koncu strani.

Morebitne tabele in slike (grafi, sheme itd.) morajo biti označene in naslovljene. Umestite jih na mesta, kamor vsebinsko sodijo, hkrati pa se v besedilu nanje sklicujete tako, da navedete njihovo številko (npr. glej tabelo 1). Če je tabela ali slika prevzeta iz literature, mora biti neposredno pod tabelo in sliko natančno naveden vir.

V sklepu ponovite bistvene ugotovitve, do katerih ste prišli v osrednjem delu seminarja. Če imate kritične poglede, navedite, kako bi sami prišli do boljše rešitve, kaj bi spremenili. Bodite konstruktivni: pogosto je zelo preprosto kritizirati, veliko težje pa ponuditi boljšo rešitev od že obstoječe.

Seznam literature je bistven del seminarske naloge. V njem po abecednem vrstnem redu avtorjev navedete tiste reference, na katere ste se sklicevali kjerkoli v besedilu seminarja. Referenc, na katere se niste neposredno sklicevali v besedilu, ne navajate! Smisel seznama literature je, da bralec teksta lahko preveri, na katere vire se sklicujete. Poleg tega je sprotno navajanje virov in literature tudi v skladu z načelom spoštovanja avtorskih pravic in intelektualne lastnine.

Ostala navodila za navajanje literature si oglejte na strani diplomski red.

II. Predstavitev seminarjev in diskusija

Če boste seminarsko nalogo predstavljali pred kolegi, upoštevajte:
V časovnem okviru, ki ga boste imeli na voljo, predstavite bistvene ugotovitve in izpostavite temeljne teze, ki ste jih obravnavali v seminarski nalogi.Vaša predstavitev naj bo jedrnata, toda pestra. Poskusite pritegniti kolege k razmišljanju o vsebini, ki jo predstavljate. Lahko si izdelate oporne točke, ki vas bodo vodile pri govornem nastopu, toda suhoparno branje teksta ni dovoljeno.Iz vaše predstavitve naj bo videti, da ste se poglabljali v obravnavano problematiko. pripravite si nekaj iztočnic, ki jih boste izpostavili kot izhodišče za diskusijo.   Pripravite lahko ustrezno gradivo (teze) za poslušalce oz. udeležence seminarja in uporabite prosojnice oz. drugo AV gradivo.

III. Ostale zahteve

Naslovna stran s podatki: naslov naloge, imena in priimki avtorjev, letnik, študijska smer, ime oddelka FF s katerega prihajate, semester in leto oddaje, ime in priimek mentorjaobseg: po dogovoru z nosilcem predmetapisava: berljiv font, velikost 11 ali 12, presledek med vrsticami 1,5število uporabljenih virov: najmanj 3, uporabljate lahko tudi internet, priporočljiva je tudi tuja literatura.

Preden boste seminar predstavili pred kolegi, se oglasite na konzultacijah, v kolikor to zahteva nosilec predmeta oz. izvajalec seminarja. Če pripravljate seminar skupaj z drugimi, naj bo vidno avtorstvo vsakega posameznika.

Praviloma mora biti seminarska naloga (v končni obliki) oddana 1 teden pred predstavitvijo oz. po dogovoru z nosilcem predmeta.

Preberite tudi: Odnos oddelka za pedagogiko in andragogiko do plagiatorstva.