NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKIH NALOG

 

Pri seminarjih zasledujemo predvsem naslednje cilje:

-          poglabljanje izbranih vsebin oz. tematik

-          urjenje v metodološko ustreznem znanstvenem pisanju - na seminar je potrebno gledati kot na vajo v pisanju znanstvenega teksta (pri čemer je pomembno sprotno navajanje referenc/virov, citiranje, koherentna argumentacija tez, končni seznam literature ipd.)

-          urjenje v govornem nastopanju pred kolegi in razvijanje spretnosti za aktiviranje poslušalcev

-          razvijanje sposobnosti za suvereno predstavljanje in zagovarjanje svojih strokovnih mnenj in stališč na podlagi spoznanj, pridobljenih skozi študij strokovne literature

 

 

Seminarska naloga ima praviloma 4 temeljne sklope: uvod, osrednji del, sklep ter seznam literature. Če ste jih uporabljali, na koncu dodajte tudi morebitne priloge. Naloga je lahko strukturirana tudi drugače, če tako določi nosilec ali izvajalec predmeta.

 

V uvodu čim bolj natančno opredelite problem, ki ga boste obravnavali. Če je možno in smiselno, tudi povejte, zakaj ste se odločili za obravnavo določene teme.

Osrednji del seminarja je namenjen obravnavi izbrane tematike. Ob tem je obvezna uporaba ustrezne (znanstvene) literature - prav skozi povzemanje in citiranje literature/avtorjev boste predstavili vsebino izbrane tematike.

Reference morate navajati sproti, t.j. takoj za povzetkom ali citatom, in sicer tako, da v oklepaju navedete priimek avtorja, letnico dela in stran (primer: Kalin 2000, str. 12). Če gre za splošen povzetek misli nekega avtorja ali za tezo, ki je predmet obravnave v daljšem besedilu, lahko izpustite navedbo strani: (Kalin 2000). Citate oz. povzemanje po sekundarnem viru označite na naslednji način: (Adorno v Kroflič 1997, str. 203). Pri besedilih z več kot dvema avtorjema navedete le ime prvega avtorja in mu dodate »idr.« (in drugi), npr. (Resman idr. 2003). Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, k letnici dodate še črke po abecednem redu, npr. (Resman 2003 a, str. 109).

To nikakor ne pomeni, da mora biti naloga kolaž citatov in povzetkov! Bistven del seminarja so vaše lastne interpretacije tistega, kar povzemate, pri čemer se pričakuje, da boste oblikovali odnos do stališč avtorja, ki ga jemljete za referenco: se z njegovimi pogledi strinjate ali ne, zakaj, ali morda sami razmišljate drugače, kje vidite argumente v prid vaši tezi itd. Bodite kritični, toda vaša kritika naj temelji na dejstvih, strokovnih referencah ter konsistentno izpeljanih argumentacijah.     

Pozorni bodite na vsebinsko »rdečo nit«; če se vam zdi potrebno, da v seminarju navedete kaj, kar bi osrednjo razpravo odmaknilo v drugo smer, naredite to v sprotni opombi na koncu strani.

Morebitne tabele in slike (grafi, sheme itd.) morajo biti označene in naslovljene. Umestite jih na mesta, kamor vsebinsko sodijo, hkrati pa se v besedilu nanje sklicujete tako, da navedete njihovo številko (npr. glej tabelo 1). Če je tabela ali slika prevzeta iz literature, mora biti neposredno pod tabelo in sliko natančno naveden vir.

 

V sklepu ponovite bistvene ugotovitve, do katerih ste prišli v osrednjem delu seminarja. Če imate kritične poglede, navedite, kako bi sami prišli do boljše rešitve, kaj bi spremenili. Bodite konstruktivni: pogosto je zelo preprosto kritizirati, veliko težje pa ponuditi boljšo rešitev od že obstoječe.

 

Seznam literature je bistven del seminarske naloge. V njem po abecednem vrstnem redu avtorjev navedete tiste reference, na katere ste se sklicevali kjerkoli v besedilu seminarja. Referenc, na katere se niste neposredno sklicevali v besedilu, ne navajate! Smisel seznama literature je, da bralec teksta lahko preveri, na katere vire se sklicujete. Poleg tega je sprotno navajanje virov in literature tudi v skladu z načelom spoštovanja avtorskih pravic in intelektualne lastnine.

 

 

 

 

·         v časovnem okviru, ki ga boste imeli na voljo, predstavite bistvene ugotovitve in izpostavite temeljne teze, ki ste jih obravnavali v seminarski nalogi.

·         vaša predstavitev naj bo jedrnata, toda pestra. Poskusite pritegniti kolege k razmišljanju o vsebini, ki jo predstavljate. Lahko si izdelate oporne točke, ki vas bodo vodile pri govornem nastopu, toda suhoparno branje teksta ni dovoljeno.

·         iz vaše predstavitve naj bo videti, da ste se poglabljali v obravnavano problematiko. pripravite si nekaj iztočnic, ki jih boste izpostavili kot izhodišče za diskusijo.   

·         pripravite lahko ustrezno gradivo (teze) za poslušalce oz. udeležence seminarja in uporabite prosojnice oz. drugo AV gradivo.

 

 

naslovna stran s podatki: naslov naloge, imena in priimki avtorjev, letnik, študijska smer, ime oddelka FF s katerega prihajate, semester in leto oddaje, ime in priimek mentorja

obseg: po dogovoru z nosilcem predmeta

pisava: berljiv font, velikost 11 ali 12, presledek med vrsticami 1,5

število uporabljenih virov: najmanj 3, uporabljate lahko tudi internet, priporočljiva je tudi tuja literatura

 

Preden boste seminar predstavili pred kolegi, se oglasite na konzultacijah, v kolikor to zahteva nosilec predmeta oz. izvajalec seminarja. Če pripravljate seminar skupaj z drugimi, naj bo vidno avtorstvo vsakega posameznika.

 

Praviloma mora biti seminarska naloga (v končni obliki) oddana 1 teden pred predstavitvijo oz. po dogovoru z nosilcem predmeta.

 

 

Pri seminarjih zasledujemo predvsem naslednje cilje:

-          poglabljanje izbranih vsebin oz. tematik

-          urjenje v metodološko ustreznem znanstvenem pisanju - na seminar je potrebno gledati kot na vajo v pisanju znanstvenega teksta (pri čemer je pomembno sprotno navajanje referenc/virov, citiranje, koherentna argumentacija tez, končni seznam literature ipd.)

-          urjenje v govornem nastopanju pred kolegi in razvijanje spretnosti za aktiviranje poslušalcev

-          razvijanje sposobnosti za suvereno predstavljanje in zagovarjanje svojih strokovnih mnenj in stališč na podlagi spoznanj, pridobljenih skozi študij strokovne literature

 

 

Kaj je plagiat?	Plagiat je predstavitev dela ali idej nekoga drugega, kot da je avtorstvo naše lastno, torej ne da bi bil ustrezno prikazan tudi njihov vir.   Plagiat je dejanje v nasprotju z akademsko poštenostjo. V kontekstu obveznosti študentov na Oddelku za pedagogiko in andragogiko velja plagiat za kršitev, ko študent odda svojo nalogo v ocenjevanje, kar terja ukrep.   Plagiati imajo različen obseg in oblike. V kontekstu pisnih nalog študentov, gre pogosto za: -          neustrezno prepisovanje ali povzemanje, -          kopiranje iz interneta, s spremembo le nekaterih malenkosti (preurejanja besed) ali prevod iz tujega jezika, -          predelavo naloge, ki jo je ustvaril drug študent.
Kako se lahko plagiatu izognemo?	Da bi se izognili ustvarjanju plagiata, moramo biti pozorni na to, da navedemo (citiranje, referiranje ali povzemanje) vir vsakič, kadar: -          dobesedno navedemo besede nekoga drugega; -          povzemamo ali se navezujemo na delo nekoga drugega, razen ko gre za znane in splošno sprejete ideje; -          reproduciramo druge vrste dela kot so tabele, slike, fotografije… Da bi se izognili nehotenemu plagiatu, si lahko pomagamo z naslednjimi nasveti: -          natančno beležimo vire, ko ob študiju ustvarjamo zapiske, -          uporabimo narekovaje povsod, kjer besede dobesedno izhajajo iz nekega drugega dela, četudi gre le za del stavka ali sintagmo, -          povzetke prebranega si zapisujemo s svojimi besedami, -          izogibajmo se preurejanja le nekaterih besed v stavku.
Kako ustrezno navajamo vire?	Za navajanje virov pri pisanju akademskih besedil obstajajo natančna navodila, ki so med disciplinami lahko različna. V enem besedilu se držimo enotnega načina navajanja   Navodila za navajanje virov Oddelka za pedagogiko in andragogiko najdete tukaj.
Ukrepi v primeru plagiata na Oddelku za pedagogiko in andragogiko	Kadar študent v ocenjevanje odda nalogo v kateri profesor prepozna plagiat, oblikuje ukrep, glede na obseg plagiata (zavrne nalogo oz. nalogo negativno oceni). V primeru, ko presodi, da gre za težjo kršitev sproži disciplinski postopek na fakulteti.