Število in vrsta kontaktnih ur (P, S, V): 60 KU (30 P, 30 S)

Predstavitev vsebine predmeta:

Preko grške filozofije, posebno še Platonove, Aristotelove in stoične, razumeti pojme dobrega, slabega, srečnosti, pojme moralnih vrlin in kreposti ter se seznaniti s temeljnimi etičnimi vrednotami, ki uresničijo človeka kot osebo, se pravi kot posameznika in kot druţbeno bitje

Preko dilem, ki so razkrite v Platonovi Drţavi in Aristotelovi Nikomahovi etiki izpostaviti etična vprašanja vzgoje in izobraţevanja

Preko Kantovega »kategoričnega imperativa« predstaviti avtonomnost modernega subjekta pri etični presoji

V dialogu s kritiko Kantove filozofije pokazati aktualnost njegove etike pri osveščanju odraščajočega otroka v vzgojnem in izobraţevalnem procesu

Razkriti dileme modernega individualizma in kolektivizma ter jih prerasti z postmoderno etiko intersubjektivnih odnosov.

Preko Levinasove postmoderne etike pokazati na novo poimovanje enkratnosti človeške osebe in njenih odnosov, ki zaznamujejo človekov vzgojni in izobraţevalni proces na vseh stopnjah.

Prerasti dileme deontologije in teleologije z odgovorno etiko odraslega človeka, ki vključuje etični odnos do vseh ljudi in tudi do okolja.

Ni posebnih pogojev.

Študentje opravijo pisni kolokvij, ki ga profesor upošteva ob končnem ustnem izpitu.

Temeljna literatura:

                    1. Platon, Drţava, Zaloţba Mihelač, Ljubljana 1989, str. 206-235;

                    2. Aristoteles, Nikomahova etika, Slovenska Matica, Ljubljana 2003, str. 5-42; 47-73;,

                    3. Kant I., Kritika praktičnega uma, Dialekta, Ljubljana 2000, str.3-32;

                    4. Levinas E., Etika in neskončno, Tretji dan, Ljubljana 1998, 7-79;

                    5. Kovačič-Peršin P. (ur.), Personalizem in odmevi na Slovenskem, Društvo 2000, Ljubljana 1998, 139-149; 287-297;

 

Relevantni članki iz domače in tuje literature, dostopne v knjiţnicah in na svetovnem spletu.