 |
 |
NOSILEC PREDMETA
Red. prof. dr. Milica Antić Gaber
NAZIV PREDMETA
Obča sociologija
OBSEG UR
90
LETNIK
2. letnik enopredmetna pedagogika
IZOBRAŽEVALNI CILJI
Temeljni izobraževalni cilji predmeta Obča sociologija so predvsem naslednji:
- usposabljanje za razumevanje in mišljenje temeljnih družbenih pojavov in procesov (sociološka imaginacija);
- študenti in študentke se seznanijo z različnimi klasičnimi in sodobnimi pristopi, ki se ukvarjajo z družbo in družbenim in pri tem razvijajo kritični odnos do njihovih pristopov in dometov pri analiziranju posameznih družbenih pojavov in procesov;
- študenti in študentke razlikujejo med temeljnimi sociološkimi (makro in mikro) teorijami razlikujejo in njihovim obravnavanjem posameznih tem ter poznajo osnovne kritike na njihov račun;
- poznajo in so občutljivi za problematiko odnosa posameznik – družba;
- analizirajo vlogo in položaj posameznika/posameznice v različnih družbenih institucijah in vsakdanjih življenjskih praksah;
- znajo analizirati nekatere pomembne družbene pojave in procese.
VSEBINA PREDMETA
I. Uvod
Sociologija in sociološki način mišljenja
II. Posamezniki/posameznice v vsakdanjih življenjskih praksah
- Otrok in otroštvo
- Mladina in mladostništvo
- Posameznik in družine
- Posameznik v socialnih mrežah in kohabitacijah; samskost kot stil življenja, idr.
- Starostniki in starost
III. Posamezniki/posameznice in organizacije/institucije sistema
- Šola
- Birokratska organizacija
- Totalne organizacije
- Postmoderne organizacije
IV. Posameznik in družba – različni teoretski pristopi
- G. Simmel – Individuum in družba
- Berger in Luckman - Družbena konstrukcija realnosti
- Emille Durkheim – Družbeni individuum
- Max Weber – Družbeno delovanje
- Karl Marx – Razred in razredni boj
- Pierre Bourdieu – Posameznik in njegov habitus
- Novejše konceptzalizacije odnosa posameznik – družba (Habermas, Giddens, Bauman)
V. Družbene neenakosti
- Družbena stratifikacija
- Mobilnost in migracije
- Delo in zaposlitev
- Neplačano delo
- Revščina in socialna politika
- Prosti čas in potrošništvo
- Odklonskost in družbeni nadzor
VI. Nekatere pomembne teoretske sociološke teorije
- Funkcionalizem
- Marksizem, neomarksizem, kritična teorija družbe
- Webrovi teoretski prispevki
- Simbolični interakcionizem
- Formalna sociologija
- Fenomenološki pristop
- Feministična teorija
Obvezna literatura:
Reinhard Sieder, Socialna zgodovina družine, SH, Ljubljana 1998; str. 34-43; 88-92; 110-114; 129-133.
Phillipe Aries, Otrok in družinsko življenje v starem režimu; SH, 1991, str. 51-71; 501-522.
Neobvezno: Alenka Puhar, Prvotno besedilo življenja.
**********************************
M. Ule, »Značilnosti mladosti in mladine«, spremna študija v: J. R. Gillis, Mladina in zgodovina, str. 238-295.
M. Ule, »Življenjski svet študentske mladine,«, v Predah za študentsko mladino, Urad RS za Mladino, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 1996, str. 13-41.
*************************************
Reinhard Sieder, Socialna zgodovina družine, SH, Ljubljana 1998; str. 233-283.
Družine: – drugačne, enakopravne, (ur. Rener, T. (1995),Ljubljana: Vitrum, str. 15 – 23, 49 – 63, 107 – 119.
**************************************
Pierre Bourdieu – Praktični čut I, SH, Ljubljana, 2002, 3. poglavje Struktura, habitus, prakse, str.89 – 111.
L. Althusser, Ideologija in ideološki aparati države, v Izbrani spisi, Ljubljana, *cf, 2000.str. 55-110
M.W. Apple, Šola, učitelj in oblast, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1992, str. 43-65 in 121-145
C. Laval, Šola ni podjetje, Krtina, Ljubljana, 2005, str. 43-65
*****************************************
Georg Simmel, Temeljna vprašanja sociologije, SH, Ljubljana 1993, str. 7- 40.
Max Weber, Temeljni sociološki pojmi, v: Kompendij socioloških teorij, ŠOU, Ljubljana, 1995, str. 51 -66.
K. Marx, »Mezdno delo in kapital«, v: K. Marx in F. Engels, Izbrana dela v petih zvezkih. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1975-77, 2. zvezek (MEID II), str. 673-706.
P. Berger in T. Luckman, Družbena konstrukcija realnosti, Cankarjeva Založba, Ljubljana 1988, str. 27-50.
****************************
Haralambos in Holborn, Sociologija, Teme in pogledi, DZS, Ljubljana 1999
- poglavje 2 - družbena stratifikacija (strani: 29-37, 40-46, 106-127)
- poglavje 3 - revščina (132-144, 168-181)
- poglavje 4 - delo (185-195, 245-272)
- poglavje 5 - organizacije (278-301, 312-318)
- poglavje 6 - družine (325-341)
- poglavje 7 - deviantnost (397-403, 413-426,)
- poglavje 12 – izobraževanje (734-737,752-768)
E. Goffman – »Stigma, in socialna identiteta«, Nadzor nad informacijami in osebna identiteta v: Stigma: zapiski o upravljanju poškodavane identitete, str. 11-51.
********************************
Obveznosti študentk in študentov: kolokvij po prvem semestru, pisni izpit po koncu drugega semestra.
Priporočena
Priporočena literatura se študentkam in študentom posreduje sproti.
LINK NA OSEBNO STRAN:
E - mail
