Izr. prof. dr. Robi Kroflič in

 

Teorija MVO I.

 

60 P

 

II. (samostojni pedagogi in dvopredmetni)

 

 

 

IZOBRAŽEVALNI CILJI 

·      Študent(ka) reflektira prevladujoče sporne oblike odnosa do drugačnosti in se seznani z vrednotami inkluzivne kulture;

·      seznani se s teorijo diskurzov na področju obravnave OPP;

·      spozna etične in pravne vidike obravnave OPP;

·      analizira svetovno usmeritev in slovensko zakonodajo v zvezi s šolanjem OPP;

·      uči se načrtovati vzgojni koncept inkluzivne institucije;

·      spoznava posamezne kategorije OPP in temeljna načela specialno-pedagoške in rehabilitacijske obravnave;

·      spozna načela svetovanja učiteljem v zvezi s poučevanjem in učenjem OPP;

·      zna poiskati ustrezne specialno-pedagoške institucije in zagotoviti strokovno sodelovanje. 

 

 

 PRVI SEMESTER:

·         zgodovinske metafore odnosa do drugačnosti

·         interdisciplinarnost obravnave OPP

·         drugačnost v luči dihotomije normalno-patološko

·         teorije diskurzov in odnos do hendikepa

·         pravni in etični vidiki obravnave oseb s posebnimi potrebami

·         pedagoški diskurz in ideji inkluzije in interkulturnosti

·         vzgojni koncept in oblikovanje inkluzivne kulture

·         rahljanje stereotipov – nazaj k pripoznanju drugačnosti

 

DRUGI SEMESTER:

·         klasifikacije oseb s posebnimi potrebami

·         postopki usmerjanja v SLO

·         pedagoška obravnava posameznih kategorij posebnih potreb:

o       slepi/slabovidni in gluhi

o       specifične učne težave

o       gibalno ovirani

o       trajno bolni

o       ADHD

o       Čustvene in vedenjske težave ter problem nasilnosti

o       Avtodestruktivnost: droge in motnje hranjenja

o       Socialna depriviligiranost in življenje v okolju druge kulture (Romi in »čefurji«)

 

 

 

 

·         Kolokvij iz teorije (po prvem semestru) 1/3

·         Aktivna udeležba na seminarjih (v razpravi in pri pripravi lastnega seminarja) 1/3

·         Kolokvij iz seminarskega dela literature (po drugem semestru) 1/3

 

 

OBVEZNOSTI PRI SEMINARJU 

 

 

 Temeljna literatura:

 

·         Integracija/inkluzija v vrtcu, osnovni in srednji šoli (Posebna izdaja Sodobne pedagogike). Ljubljana 2003.

·         Šola, vrtec in drugačnost (Posebna izdaja Sodobne pedagogike). Ljubljana 2006.

·         Schmidt, M. Friš, D. (ur.). Socialna integracija otrok s posebnimi potrebami v osnovno šolo, (Knjižna zbirka Monografije, 4). Maribor: Pedagoška fakulteta, 2001.

·         Novak, B. Skupen pouk vseh otrok v redni šoli – dolžnost ali prosta presoja države? Sodobna pedagogika. 3004/4. str. 102-123.

·         Kroflič, R. Tudi šole vzgajajo, mar ne. Pravila in vzgojno delovanje (ur. T. Devjak).Ljubljana: Pedagoška fakulteta 2007. Str. 101-118.

·         Kroflič, R. Ničta toleranca do odklonskega vedenja in inkluzivna šola. Sodobna pedagogika, let. 59 (125), št. 3 (2008), (pred objavo).

·         Kroflič, R. Induktivni pristop k poučevanju državljanske vzgoje na načelu interkulturnosti. Šolsko polje. 2008 – pred objavo.

·         Lesar, I. (2008) Analiza diskurzov in nekaterih paradigem pri uresničevanju integracijskih in inkluzivnih teženj v izobraževanju. Sodobna pedagogika, let. 59 (125), št. 3 (2008), (pred objavo)

·         Peček, M. idr. (2005). Kako razumeti zahtevo po vključevanju marginaliziranih skupin učencev v redno osnovno šolo?, Sodobna pedagogika, št. 5, str. 56–79.

·         Skubic-Ermenc, K. (2003). Komu je namenjena interkulturna pedagogika?. Sodobna pedagogika. Letn. 54, št. 1(2003), str. 40-58.

·         Skubic-Ermenc, K. (2006). Slovenska šola z druge strani. Sodobna pedagogika. Letn. 57, Posebna izdaja (Upoštevanje drugačnosti – korak k šoli enakih možnosti), str. 150-167.

 

 

·         Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (1995)

·         Šolska zakonodaja (1996)

·         Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2000)

·         The Salamanca Statement and Framework for Action on Special Need Education (UNESCO 1994).

·         Priročniki s področja specialno-pedagoške obravnave otrok s specifičnimi posebnimi potrebami.

 

 

·         Berčnik, S. (2008). Vzgojni koncept v javni šoli in vprašanje nasilja. Sodobna pedagogika, št. 1, str. 122–135.

·         Foucault M., Zgodovina norosti v klasični dobi, Založba Cf* 1998.

·         Hočevar, A. Preprečevanje rabe in zlorabe drog. CEPS 2005.

·         Kecmanović D., Društveni korijeni psihiatrije,  Nolit 1978.

·         Kecmanović, D. (1988). Ni normalno ni patološko. Sarajevo: Svjetlost, str. 101–127.

·         Zaviršek, D. (2000). Hendikep kot kulturna travma. Ljubljana: Založba /*cf. (Oranžna zbirka).

·         Peček, Čuk, Lesar, I. (2006). Pravičnost slovenske šole : mit ali realnost. Ljubljana: Sophia.

·         Kroflič, R. Vzgoja za sprejetje življenja kot del preventive samomora, Pogled – The View (Acta Suicidologica Slovenica), vol I, št. 1-2 2003, str. 25-30.

·         Kroflič, R. Etične in/ali pravne osnove vzgojnih konceptov javne šole/vrtca, Sodobna pedagogika, let. 54 (120), št. 4, str. 8-29.

·         Šelih, A. (ur.), Prestopništvo in odklonsko vedenje mladih, Bonex 2000.

·         Zidar, M. Otrok s hiperkinetično motnjo kot moteči dejavnik učne komunikacije, Sodobna pedagogika 2005/4.

·         Schmidt, Čagran. Razredna klima v inkluzivnem razredu. Sodobna pedagogika 2005/4

·         Šribar, R. (2001). Emancipacija ženskega telesa: poskus konceptualizacije onkraj kategorij normalnega in patološkega. Delta, št. 1–2