![]() |
NOSILCI PREDMETA
red. prof. dr. Mojca Kovač Šebart,
izr. prof. dr. Robi Kroflič in
doc. dr. Andreja Hočevar
NAZIV PREDMETA
PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA
Z ELEMENTI DRUŽINSKE VZGOJE
OBSEG UR
- enopredmetni pedagogi: 120 P + 90 S
- dvopredmetni pedagogi: 30 P + 45 S
- dvopredmetni pedagogi: 30 P + 45 S
LETNIK
IZOBRAŽEVALNI CILJI
Študentke in študentje v okviru predmeta:
- spoznajo področje predšolske pedagogike kot znanstvene discipline; osvojijo pojmovni aparat, s pomočjo katerega interpretirajo trende v razvoju družine;
- interpretirajorazlične vzgojno socializacijske modele ter njihove učinke na razvoj osebnostne strukture posameznika in na osnovi tega svetujejo staršem in strokovnim delavcem;
- analizirajo mesto, ki ga otrok zaseda v družbi: razumejo razmerja moči v odnosu otrok – odrasli; razvijajo sposobnosti za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje svetovalnega dela pri reševanju problemov, ki zadevajo družinsko vzgojo oz. socializacijo;
- prepoznavajo pomene ideoloških praks, ki prikrito obvladujejo družino, družino umestijo v družbeni kontekst ter analizirajo in reflektirajo temeljne sistemske rešitve na področju družinske politike;
- razvijajo sposobnosti za analiziranje in reševanje problemov, ki zadevajo družinsko vzgojo oz. socializacijo;
- oblikujejo teoretično podlago za smotrno izbiro in učinkovito uporabo metod in oblik svetovalnega dela v širši vzgojni praksi v predšolskem obdobju.
VSEBINA PREDMETA
- Primerjalne analize in razvoj sistemov institucionalne vzgoje: prikriti kurikulum, vzgoja v vrtcu in sodelovanje s starši pri vzgoji otrok – temeljni smotri in problemi pri načrtovanju intencionalne vzgoje, ponudba institucionalnih oblik vzgoje, sodelovanje staršev in vrtca, prehod iz vrtca v obvezno šolo, ipd.
- Vrtci in sistemske rešitve v Sloveniji. Kurikularna zasnova – načrtovani in izvedbeni kurikulum. Integracija otrok s posebnimi potrebami. Načrtovanje, uvajanje, spremljanje in evalvacija kurikula za vrtce. Kakovost v vrtcu.
- Pomembni Drugi pri otrokovi interiorizaciji sveta (družbena posredovanost "čiste" človekove narave, "materinska in očetovska" funkcija - simbolna instanca imena - očeta, kot tista instanca zakona, ki ji je podložna mati in za katero nikakor ni nujno, da je utelešena v očetu.
- Modeli družinske vzgoje/socializacije oz. stili vzgajanja (npr. permisivni vzgojni stil - osvobajajoči zaton patriarhalne avtoritete ali zaton avtonomnega kritičnega individua). Prevlada kakšnega od modelov v zgodovini in posledice za družbeno nujni značaj posameznika.
- Družbena konstrukcija materinstva in očetovstva. Spreminjanje vlog in nosilcev vlog v družini. Analiza vzgojnih modelov v družini. Teorije, ki obravnavajo vlogo in spreminjanje discipliniranja in kaznovanja v procesu vzgoje. Koncepti otroštva in pomeni, ki jih otroštvu namenja družba.
- O ustvarjalnem otroku (galerija v vrtcu - predlogi za drugačne metode in usmerjene dejavnosti v vrtcu, otroška igra kot možnost za otrokov razvoj in učenje).
OBVEZNOST ŠTUDENTA
Enopredmetna pedagogika:
- nastop na seminarju in seminarska naloga, izpit po 3. letniku
Dvopredmetna pedagogika:
- nastop na seminarskih vajah, izpit po 3. letniku.
IZPITNI ROKI - na VISU - IN IZPITNI RED
ŠTUDIJSKA LITERATURA
PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA Z ELEMENTI DRUŽINSKE VZGOJE, KOL 2, 2010/11, D – PED
PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA Z ELEMENTI DRUŽINSKE VZGOJE, KOL 1, 2009/10, E – PED
PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA Z ELEMENTI DRUŽINSKE VZGOJE 07/08
Obvezno je tudi poznavanje vsebine predavanj in tiste literature, ki se obravnava na seminarju.
E - mail

