Predšolska pedagogika z elementi družinske vzgoje

Stran učitelja

NOSILCI PREDMETA

red. prof. dr. Mojca Kovač  Šebart,

izr. prof. dr. Robi Kroflič in

doc. dr. Andreja Hočevar

 

NAZIV PREDMETA

PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA

Z ELEMENTI DRUŽINSKE VZGOJE 

 

OBSEG UR

- enopredmetni pedagogi: 120 P + 90 S
- dvopredmetni pedagogi:   30 P + 45 S
 
LETNIK

 

IZOBRAŽEVALNI CILJI

 

Študentke in študentje v okviru predmeta:

 
  • spoznajo področje predšolske pedagogike kot znanstvene discipline; osvojijo pojmovni aparat, s pomočjo katerega interpretirajo trende v razvoju družine;
  • interpretirajorazlične vzgojno socializacijske modele ter njihove učinke na razvoj osebnostne strukture posameznika in na osnovi tega svetujejo staršem in strokovnim delavcem;
  •  analizirajo mesto, ki ga otrok zaseda v družbi: razumejo razmerja moči v odnosu otrok – odrasli; razvijajo sposobnosti za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje svetovalnega dela pri reševanju problemov, ki zadevajo družinsko vzgojo oz. socializacijo;
  • prepoznavajo pomene ideoloških praks, ki prikrito obvladujejo družino, družino umestijo v družbeni kontekst ter analizirajo in reflektirajo temeljne sistemske rešitve na področju družinske politike; 
  • razvijajo sposobnosti za analiziranje in reševanje problemov, ki zadevajo družinsko vzgojo oz. socializacijo;
  • oblikujejo teoretično podlago za smotrno izbiro in učinkovito uporabo metod in oblik svetovalnega dela v širši vzgojni praksi v predšolskem obdobju.
 
VSEBINA PREDMETA
  1. Primerjalne analize in razvoj sistemov institucionalne vzgoje: prikriti kurikulum, vzgoja v vrtcu in sodelovanje s starši pri vzgoji otrok – temeljni smotri in problemi pri načrtovanju intencionalne vzgoje, ponudba institucionalnih oblik vzgoje, sodelovanje staršev in vrtca, prehod iz vrtca v obvezno šolo, ipd.
  2. Vrtci in sistemske rešitve v Sloveniji. Kurikularna zasnova – načrtovani in izvedbeni kurikulum. Integracija otrok s posebnimi potrebami. Načrtovanje, uvajanje, spremljanje in evalvacija kurikula za vrtce. Kakovost v vrtcu.
  3. Pomembni Drugi pri otrokovi interiorizaciji sveta (družbena posredovanost "čiste" človekove narave, "materinska in očetovska" funkcija - simbolna instanca imena - očeta, kot tista instanca zakona, ki ji je podložna mati in za katero nikakor ni nujno, da je utelešena v očetu.
  4. Modeli družinske vzgoje/socializacije oz. stili vzgajanja (npr. permisivni vzgojni stil - osvobajajoči zaton  patriarhalne avtoritete ali zaton avtonomnega kritičnega individua). Prevlada kakšnega od modelov v zgodovini in posledice za družbeno nujni značaj posameznika.
  5. Družbena konstrukcija materinstva in očetovstva. Spreminjanje vlog in nosilcev vlog v družini. Analiza vzgojnih modelov v družini. Teorije, ki obravnavajo vlogo in spreminjanje discipliniranja in kaznovanja v procesu vzgoje. Koncepti otroštva in pomeni, ki jih otroštvu namenja družba.
  6. O ustvarjalnem otroku (galerija v vrtcu - predlogi za drugačne metode in usmerjene dejavnosti v vrtcu, otroška igra kot možnost za otrokov razvoj in učenje).
 
OBVEZNOST ŠTUDENTA

 

Enopredmetna pedagogika:
    - nastop na seminarju in seminarska naloga, izpit po 3. letniku
 Dvopredmetna pedagogika:
    - nastop na seminarskih vajah, izpit po 3. letniku.

     

 
 
IZPITNI ROKI - na VISU - IN IZPITNI RED

 

 

 

PRAVILA ZA PISANJE KOLOKVIJEV PRI PREDMETIH PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA Z ELEMENTI DRUŽINSKE VZGOJE IN PEDAGOŠKA SOCIOLOGIJA

 

ŠTUDIJSKA LITERATURA

 

 

 
 

 

PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA Z ELEMENTI DRUŽINSKE VZGOJE, KOL 2, 2010/11, D – PED

 

PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA Z ELEMENTI DRUŽINSKE VZGOJE, KOL 1, 2009/10, E – PED

 

 
 
 

 

PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA Z ELEMENTI DRUŽINSKE VZGOJE 07/08

 

 

 

Obvezno je tudi poznavanje vsebine predavanj in tiste literature, ki se obravnava na seminarju.

 

 

 

 

 
E - mail