IZOBRAŽEVALNI CILJI

 

a)      Seznaniti študente z razvojem izobraževanja odraslih v svetu in na Slovenskem ter razvijati smisel za razumevanje vloge in pomena izobraževanja odraslih v preteklosti.

b)      Seznaniti študente z motivi, organizacijskimi oblikami, institucijami in sistemom izobraževanja odraslih v svetu ter na Slovenskem in njihovim razvojem.

c)      Seznaniti študente z najpomembnejšimi idejami in tokovi izobraževanja odraslih v svetu in njihovim vplivom na izobraževanje odraslih na Slovenskem.

d)      Seznaniti študente z osnovami raziskovanja zgodovine izobraževanja odraslih (zgodovinska metoda in tehnika) in razviti sposobnosti za manjša aplikativna raziskovanja na področju izobraževanja odraslih v preteklosti.

 

 

 

VSEBINA PREDMETA

 

 

I. ZGODOVINA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH IN POSEBNOSTI

    NJENEGA RAZISKOVANJA

1.      Opredelitev zgodovine izobraževanja odraslih

1.1.            Naloge, cilji in posebnosti raziskovanja zgodovine izobraževanja odraslih

1.2.            Razvoj raziskovanja zgodovine izobraževanja odraslih

 

II. ZAČETKI ZGODOVINE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V SVETU

1.      Prazgodovina izobraževanja odraslih

2.      Andragoški nazori v Antiki

2.1.            Grčija

2.2.            Rim

 

III. ZGODOVINA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V SREDNJEM VEKU

 

IV. EDUKATIVNE IDEJE V HUMANIZMU, RENESANSI, REFORMACIJI IN PROTIREFORMACIJI

2.1.            Splošno

2.2.            Nicolo Macchiavelli, Thomas Campanella

3.1.            Splošno

3.2.            Erazem Rotterdamski, Thomas Moor

4.1.            Splošno

4.2.            Martin Luther

4.3.            Reformacija in izobraževanje odraslih

4.3.1.      Melanchton, Calvin, Montzer

4.4.            Reformacija in izobraževanje odraslih na Slovenskem

4.4.1.      Splošno

4.4.2.      Primož Trubar

 

V. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V OBDOBJU PROSVETLJENSTVA

             Jan Amos Komensky, Gottfried Wilhelm Leibniz, John Locke, Gotthold

             Ephraim Lessing, Jean Jacques Rousseau, Voltaire (Francois-Marie

             Arouet), Antoine-Nicholas Caritat marquis de Condorcet

       3. Ekstenzivna prosvetiteljska literatura

 

VI. POMEN KLASICIZMA, IDEALIZMA IN ROMANTIKE ZA

      IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH

             Johann Gottfried von Herder, Johann Heinrich Pestalozzi, Johann Cristoph

             Friedrich von Schiller, Johann Gottlieb Fichte, Friedrich Ernst Daniel,

             Schleiermacher, Fridrich Ludwig Jahn, Fridrich Fröbel

 

VII. INSTITUCIONALNO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V SVETU

        KONEC 18. IN V 19. STOLETJU

1.      Prve institucije za izobraževanje odraslih na Danskem

2.      Institucionalni razvoj izobraževanja odraslih v Angliji

3.      Razvoj institucionalnega izobraževanja na Švedskem, Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji, na Poljskem, Češkem, Madžarskem, v Sovjetski zvezi in v ZDA.

 

           1.1.      Splošno

           1.2.      Pomen posameznikov (šolnikov, kulturnikov, intelektualcev, 

                       duhovnikov) za razvoj izobraževanja odraslih (Zois, Linhart,   

                       Pohlin, Vodnik, ….) in neformalno izobraževanje

           1.3.      Nedeljske ponavljalne šole

           1.4.      Tečaji za odraslo mladino

           1.5.      Obrtno in strokovno šolstvo

           1.6.      Razvoj različnih društev

           1.7.      Čitalnice

           1.8.      Taborsko gibanje

           2.1.      Splošno

2.2.      Institucionalno izobraževanje odraslih zaposlenih za delo v 

            industriji

2.3.            Kmetijsko izobraževanje odraslih

2.4.            Strokovno nadaljevalno šolanje in tečaji za odrasle

2.5.            Ljudske visoke šole (Ljudska vseučilišča). Karl Ozvald, Franjo Žgeč in njuna prizadevanja za razvoj izobraževanja odraslih.

2.6.            Kulturno-prosvetna društva

2.7.            Delavska izobraževalna društva

2.8.            Prva dopisna šola v Ljubljani – začetki dopisnega izobraževanja odraslih

2.9.            Neformalno izobraževanje

            3.1.    Splošno

            3.2.    Strokovno izobraževanje odraslih v oddelkih pri rednih šolah

            3.3     Razvoj ljudskih univerz v Sloveniji

            3.4.    Nastanek in razvoj delavskih univerz po letu 1950

            3.5.    Izobraževalni centri v podjetjih in gospodarskih organizacijah

            3.6.    Nastanek Univerze za tretje življenjsko obdobje

            3.7.    Neformalno izobraževanje

            4.1.    Splošno

4.2.    Delovanje Ljudskih univerz

4.3.    O izobraževalnih centrih v podjetjih in gospodarskih  

          organizacijah

4.4.    Razvoj Univerz za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji

4.5.    Nastanek in delovanje Andragoškega centra v Sloveniji (1991)

4.6.    Nastanek Centrov oz. središč za samostojno učenje

4.7.    Razvoj izobraževanja za »mlajše odrasle« v Centrih za mlajše

          odrasle in pomen Projektnega učenja za mlajše odrasle

4.8.    Nastanek in razvoj Borze znanja

4.9.    Nastanek šol za starše

4.10.         Privatne izobraževalne institucije

4.11.         Razvijanje izobraževanja odraslih v lokalnih skupnostih

4.12.         Redno šolsko izobraževanje odraslih

4.13.         Izobraževanje na daljavo: E-učenje, M-učenje, samoizobraževanje

             in vseživljenjsko izobraževanje in učenje odraslih

4. 14.    Neformalno izobraževanje

 

 

 

 

 

IZPITNI ROKI

 

• sreda,   20. 1. 2010
• četrtek, 20. 5. 2010 (ob 14.40 uri v pred. 15)
• četrtek, 10. 6. 2010
• četrtek,   9. 9. 2010

 

ŠTUDIJSKA LITERATURA

 

• Bertoncelj, L. in Pavliha, M. (1994). Razvoj izobraževanja v podjetjih na Slovenskem (1945-1994), Strokovno izobraževalni center “Ivan Bertoncelj”, Ljubljana.
• Ficko, M. (1999). Ljudske univerze 1919-1941. Zgodovina izob. odraslih v srednjeevropskih državah, Zbirka zgodovina izobraževanja odraslih, 8 zvezek, Moderna organizacija, Kranj.
• Filla, W., Gruber, E. in Jug, J. (1997). Zgodovina izobraževanja odraslih v srednjeevropskih državah - obdobje razsvetljenstva. Zbornik Zgodovina  izobraževanja odraslih, 2. zvezek, Moderna organizacija, Kranj.
• Govekar-Okoliš, M. (2006). Razvoj in pomen prosvetno izobraževalnega dela društev na Goriškem in v Trstu v letih 1848-1914. Šolska kronika, letn. 15(39), št. 2, str. 273-284.
• Govekar-Okoliš, M. (1998). Prosvetno izobraževalno delo v obdobju med vojnama (1918-1941) na Primorskem. Zgodovina izobraževanja odraslih v srednjeevropskih državah, zbirka Zgodovina izobraževanja odraslih, 6 zvezek, Moderna organizacija, Kranj.
• Govekar-Okoliš, M. (2004). Učitelji v 19. stoletju v boju za slovensko identiteto: vloga slovenskih učiteljev pri razvoju narodne identitete Slovencev v drugi polovici 19. stoletja., Andragoška spoznanja, letn. 10, št. 3, str. 19-31.
• Govekar-Okoliš, M. (2007). Visoke narodne škole u Sloveniji od 1918. do 1941. godine. Anali za povijest odgoja, Vol. 6, Hrvatski školski muzej, Marko M.d.o.o., Zagreb, str. 69-82.
• Govekar-Okoliš, M. (2008). Razvoj koncepta vseživljenjskega izobraževanja in vseživljenjskega učenja. V: Poglavja iz andragike, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, str. 27-45.
• Hojan, T. (1999). Izobraževanje odraslih (1918-1945). Prispevki k zgodovini izobraževanja odraslih, 8 zvezek, Moderna organizacija, Kranj.
• Jug, J. in Pöggeler, F. (1996). Demokracija in izobraževanje odraslih – ideološke spremembe in posledice. Zbirka Zgodovina izobraževanja odraslih, 1. zvezek, Moderna organizacija, Kranj.
• Ozvald, K. (1927). Kulturna pedagogika. Slovenska šolska matica, Ljubljana.
• Serše, A. (1997). Izobraževanje odraslih. Obrtno šolstvo od Marije Terezije do 1848. Zbirka Zgodovina izobraževanja odraslih v srednjeevropskih državah, Obdobje razsvetljenjstva, 2. Zvezek, Moderna organizacija, Kranj.
• Žgeč, F. (1923). Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda. Učiteljska  tiskarna, Ljubljana.