Didaktika II-4

Stran učitelja

• spoznajo različne didaktične strategije, ki jih zahteva sodoben pouk, in se usposobijo za njihovo uporabo.
• prepoznavajo značilne vloge učitelja in učencev pri pouku ob didaktičnih pristopih, ki so osredotočeni na učence in njihovo učenje.
• razvijajo sposobnost uporabe različnih pristopov pri pouku: projektno učno delo, problemski pouk, sodelovalno učenje.
• se usposobijo za analiziranje prednosti in omejitev posameznih didaktičnih strategij.
• pridobivajo znanja in spretnosti za področje svetovanja učiteljem na področju uvajanja novosti pri pouku.
• razvijajo spretnosti sodelovanja, akcijskega raziskovanja in stalnega reflektiranja vzgojno-izobraževalnega procesa.
• so usposobljeni za načrtovanje uvajanja inovacij in učinkovito delo pri pouku in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela.
• razvijajo sposobnosti kritične izbire ustreznih metod in didaktičnih strategij glede na zastavljene vzgojno-izobraževalne cilje.

• Definicija, utemeljenost problemskega pouka, razvoj problemske učne inovacije, značilnosti;
• Učna vsebina in učne metode v funkciji problemsko zasnovanega pouka
• Prednosti in omejitve problemskega pouka
• Temeljne problemske kategorije (problemska situacija, problem, didaktična problemska naloga)
• Vrste in oblike problemov
• Makroartikulacija reševanja problemov
• Razvijanje problemskih učnih zmožnosti pri učencih

• Definiranje, značilnosti, vključevanje v pouk
• Nastanek in razvoj projektnega učnega dela pri nas in v svetu
• Pedagoško-psihološke in didaktične osnove projektnega učnega dela
• Zgradba in potek projektnega učnega dela
• Uvajanje projektnega učnega dela v življenje in delo šole

• Značilnosti, temeljni pogoji, prednosti in omejitve učenja v skupini
• Načela sodelovalnega učenja
• Struktura nalog pri sodelovalnem učenju
• Vloga in naloge učitelja; ocenjevanje pri sodelovalnem učenju

• krajša vaja v okviru študijske prakse (poročilo oddate na 3 straneh najkasneje do 15. 01. 2010. Vaja v okviru študijske prakse: opazovanje pouka in analiza poteka pod izbranim vidikom; preizkus določenega instumenta (razredna klima, učne težave, ipd.); aktivno sodelovanje pri obliki vzgojno-izobraževalnega dela in analiza izkušnje; priprava in izvedba aktivnosti z učenci, učitelji ali starši ter analiza; sodelovanje v projektu, ki teče na šoli; študija izbranega primera. Pisno predstavite razloge za izbiro tematike, problem oz. potek, ugotovitve in kritično ovrednotite svojo izkušnjo. (Obseg: 3 strani A4, velikost črk 12, presledek 1,5). Oddate osebno ali v predal pred sobo 420.
• izdelava in predstavitev seminarja s študijske prakse (kdor ga izbere). Rok za oddajo seminarja je 15.01.2010 Seminarsko nalogo oddate osebno ali v predal pred sobo 420. Ocena seminarja predstavlja 25% delež pri končni oceni predmeta.
• aktivno sodelovanje in 80% prisotnost na seminarjih in hospitacijah
• pripravite pisno refleksijo dveh (2) obiskov oz. hospitacij (oddate najkasneje do 07.06. 2010)
• pisni izpit (pogoj za pristop k izpitu je izdelan in v skupini predstavljen seminar – brez tega se ne morete prijaviti na izpit).

1. organizacijske in vsebinske oblike vzgojno-izobraževalnega dela: kombinirani pouk, dopolnilni in dodatni pouk, individualna učna pomoč, interesne dejavnosti,
2. pouk: potek vzgojno-izobraževalnega procesa (učiteljeva in učenčeva vprašanja pri pouku, načrtovanje in preverjanje vzgojno-izobraževalnih ciljev, analiza učbenikov za določen učni predmet), sodobne učne oblike in metode, vloga učitelja in učencev pri pouku, uporaba sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku,
3. (zunanje) preverjanje znanja v osnovni in srednji šoli, opisno ocenjevanje,
4. analiza sodobnih in tradicionalnih didaktičnih pristopov: projektno učno delo, problemski pouk, sodelovalno učenje, raziskovalno delo učencev
5. učna individualizacija in diferenciacija (fleksibilna in zunanja), pouk v nivojskih skupinah
6. integracija otrok s posebnimi potrebami v redno OŠ, delo z učenci z učnimi težavami
7. delo z nadarjenimi učenci
8. učne inovacije na šolah, inovacijski in drugi projekti, ki potekajo na šolah, zagotavljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela
9. 9-letna osnovna šola, prednosti in slabosti oz. težave na področju organizacije in izvajanja pouka in drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, sodelovanje med učiteljico in vzgojiteljico v 1. razredu, učni načrti, učbeniki ipd.

Glej VIS.

1. Jauševec, N. (1983): Problemski pouk in razvijanje ustvarjalnosti. Pedagoška fakulteta, Maribor.
2. Kalin, J. (2002): Ravnatelj in razrednik pred ogledalom novega profesionalizma. Sodobna pedagogika, letnik 53, št. 1, str. 150-166.
3. Kalin, J. (2003). Pouk, ki spodbuja sodelovalno klimo in nenasilje. Sodobna pedagogika, letnik 54, št. 2, str. 42-57.
4. Kalin, J. (2004). Učiteljev profesionalni razvoj in kultura učeče se organizacije. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, št. 3, str. 25-36.
5. Kakovost v vzgoji in izobraževanju. Sodobna pedagogika, letnik 51, št. 4, 2000.
6. Klafki, W. (1992): Didaktičke teorije. Educa, Zagreb.
7. Marsh, J. C. (1996): Kurikulum. Educa, Zagreb.
8. Novak, H. (1990): Projektno učno delo. Drugačna pot do znanja, DZS, Ljubljana.
9. Peklaj, C. s sodelavkami (2001): Sodelovalno učenje ali kaj več glav več ve. DZS, Ljubljana.
10. Strmčnik, F. (1992): Problemski pouk v teoriji in praksi. Didakta, Radovljica.
11. Strmčnik, F. (2001): Didaktika. Osrednje teoretične teme. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana.
12. Tomić, A. (2002): Spremljanje pouka. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.

1. Didaktični in metodični vidiki nadaljnjega razvoja izobraževanja. Knjiga referatov z mednarodnega znanstvenega posveta. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Maribor, 2000.
2. Evalvacija šolske prenove. Sodobna pedagogika, letnik 50, št. 4, 1999.
3. Izobraževanje učiteljev ob vstopu v tretje tisočletje. (1997): Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

E - mail