Poklicna pedagogika in andragogika II-4

Stran učitelja

NOSILEC PREDMETA
izr. prof. dr. Janko Muršak

 

NAZIV PREDMETA

POKLICNA PEDAGOGIKA IN ANDRAGOGIKA II - 4
 
OBSEG UR
90 ur
 
LETNIK

andragoška smer in dvopredmetni študij - andragoška usmeritev,

oboji v 4. letniku, v obsegu 90 ur,

30 ur v 1. semestru in 60 ur v drugem semestru,

kot predavanja, seminarji in projektno delo

 
 

IZOBRAŽEVALNI CILJI

- Poudarek pri predavanjih je na razvoju in oblikovanju poklicne identitete oziroma determinant, ki nanjo vplivajo in na seznanjanju z novostmi, projekti in dogajanjem na področju PSI. 
- Seminar ima praktičen značaj, njegova funkcija je v spoznavanju poklicnega izobraževanja odraslih, značilnostih izobraževalnih procesov v podjetjih, ustanovah in zavodih.
- Študentje se seznanijo z osnovami kadrovsko-izobraževalnih procesov in usposobijo za njihovo organizacijo in vodenje kakor tudi za ustrezno načrtovanje razvoja človeških resursov na individualnem in skupinskem nivoju.
- Spoznajo organiziranost poklicnega izobraževanja mladih, posebej pa še odraslih.
- Naučijo se pripraviti javni intervju s strokovnjaki in voditi javno diskusijo.

 

 

VSEBINA PREDMETA

Študentje lahko teme predlagajo sami, ali s pomočjo posveta z izvajalcem. Teme lahko pripravijo kot:
·          referate – poročila, pripravljena na podlagi ustrezno izbrane literature,
·          projekte ali seminarske naloge, pripravljene v sodelovanju z izobraževalnimi organizacijami, kadrovskimi službami ali raziskovalno-razvojnimi organizacijami,
·          javni intervju z gostom – strokovnjakom iz področja izobraževanja odraslih,
·          predstavitve izbranih diplomskih nalog v sodelovanju z avtorji,
druge oblike, za katere se dogovorijo z izvajalcem.

 

POSEBNOSTI IZVAJANJA PREDMETA:
Izvaja se v obliki predavanj in seminarjev, poročil o projektih, razgovorih z gosti, vključuje pa tudi obvezne študijske obiske in razgovor o študijski praksi.
 
OBVEZNOSTI V OKVIRU ŠTUDIJSKE PRAKSE
·          Pred odhodom na prakso vsak študent posreduje in formacijo o instituciji, na kateri bo opravljal prakso.
·          Ker so institucije izjemno raznolike, za vsakega študenta pri seminarju pripravimo posebno vprašanje ali določimo področje dejavnosti institucije, ki je zanimivo za predmet in na katero naj bo študent posebej pozoren.
·          Po opravljeni praksi v okviru dveh ali treh seminarskih srečanj vsak študent kratko ustno poroča o svojih opažanjih v zvezi z opredeljeno dejavnostjo oziroma skuša odgovoriti na vprašanje, ki smo ga oblikovali pred odhodom na prakso v zvezi z dejavnostjo institucije.
 
PREDSTAVITEV DOLOČENE TEME
Študentje se za teme odločajo sami, ali s pomočjo posveta z izvajalcema. Teme lahko pripravijo kot:
·          referate – poročila, pripravljena na podlagi ustrezno izbrane literature,
·          projekte ali naloge, pripravljene v sodelovanju z izobraževalnimi organizacijami, kadrovskimi službami ali raziskovalno-razvojnimi organizacijami,
·          javni intervju z gostom – strokovnjakom iz področja izobraževanja odraslih,
·          predstavitve izbranih diplomskih nalog v sodelovanju z avtorji,
·          druge oblike, za katere se dogovorijo z izvajalcem.
 
KONČNE OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV:
·          referat, seminarska naloga;
·          obiski v izobraževalnih enotah, ki bodo organizirane tekom leta;
·          obvezna udeležba pri 80% organiziranih oblik dela;

·          izpit po 4. letniku iz snovi, obravnavane pri organiziranih oblikah dela in po literaturi, ki se določa pri posameznih temah in nadgrajuje nekatere vsebine, obravnavane pri poklicni pedagogiki in andragogiki I; v tem smislu se predpostavlja poznavanje obvezne literature tega predmeta .

 

NEKAJ PREDLOGOV ZA POSAMEZNE TEME: 

·          Poklicno izobraževanje odraslih – možnosti, oblike organizacije, v podjetjih, zavodih.

·          Sistemi in različne možnosti zakonskega urejanja in organizacije.
·          Razvoj izobraževanja v podjetjih in drugih organizacijah.
·          Sodobni trendi razvoja izobraževalne dejavnosti v podjetjih in organizacijah, problemi in perspektive.
·          Kadrovsko - izobraževalna dejavnost v podjetju:
            a) načrtovanje in vodenje kadrovsko-izobraževalne dejavnosti,
            b) načrtovanje in vodenje projekta razvoja kadrov,
            c) planiranje izobraževanja, različni metodološki pristopi in model.
·          Primerjalna analiza organizacije izobraževalne dejavnosti v podjetjih v izbranih evropskih državah.
·          Organizacija izobraževalne dejavnosti v slovenskih podjetjih:
a) zgodovinski razvoj;
b) zakonski in formalno-pravni okvirji;
c) študije primerov, praktične vaje in obiski posameznih enot.
·          Izobraževanje brezposelnih – program 5000 brezposelnih.
·          Svetovalna središča za izobraževanje odraslih.
·          Ceritifikatni sistem.
·          Primerjava programov za mlade in za odrasle za pridobitev izobrazbe – praktični primeri.

 

 

files//razpored seminarjev 09_10.doc

 

IZPITNI ROKI 

Glej VIS. 

 

 

ŠTUDIJSKA LITERATURA

Nekaj virov (fakultativno, glede na izbrano temo):

                                                                        
1.        Kodelja, Z.: Vseživljenjsko učenje: od svobode k nujnosti. Sod. ped. 2/2005
2.        Neformalno izobraževanje odraslih – nova možnost ali zgolj nova obveznost. (2006) Ljubljana: pedagoška fakulteta
3.        Kozoderc, D: Vrednotenje neformalno pridobljenega znanja in zaposljivost mladih. V: Sod. ped. 3/ 2006
4.        Programi za razvoj pismenosti odraslih. (2007) Ljubljana: ACS
5.        Dubar,C.: Socialno-ekonomski vložek izobraževanja. V: Sod.ped. 4/2004
6.        Vidic, F.: Podjetniško izobraževanje. V: Andragoška spoznanja 3/2005
7.        (Euroepan qualification framework) Evropsko ogrodje kvalifikacij (internet)
8.        Nacionalni program izobraževanja odraslih (internet)
9.        Vidmar, T.: Ali je zahteva po učenju, ki naj traja vse življenje, domislek sodobnosti?
10.     Preventivni ukrepi za preprečevanje osipa v PSI - PUPO (CPI - Božič)
11.     Strategija za razvoj vseživljenjskega učenja v RS spletni viri
12.     Kodelja, Z.:O pravičnosti v izobraževanju. (2006) Ljubljana: Krt
13.     Klemenčič, S., V. Hlebec: Fokusne skupine kot metoda presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja (2007)- Ljubljana:ACS
14.     Klenovšek, T.V. e tal: Izhodišča za razvoj kakovosti v svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih. (2007). Ljubljana: ACS
15.     Navodila o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja (2007). MŠŠ; Spletni vir
16.     Pevec-Grm: Temeljne nacionalne usmeritve v RS pri zagotavljanju kakovosti v PSI (36 – 65) Kakovost poklicnega in strokovnega izobraževanja (2008). Ljubljana: Pedagoški inštitut
17.     Kakovost PSI z vidika usklajenosti s potrebami trga dela (str. 66-94), Kakovost poklicnega in strokovnega izobraževanja (2008). Ljubljana: Pedagoški inštitut
18.     Kirsschner, P.A., J. Thijssen: Comptenecy development and employability. LLinE, 2/2005
19.     Andersson, P., A.Fejes, S. Ahn: Recognition of prior vocational Learning in Sweden. V: Studies in Education of Adults 3 2004
20.     Livingstone, D., P.H.Sawchuk: Hidden knowledge: Working-.class capacity in the 'knowledge-based economy'. V: Studies in Education of Adults 2 2005
21.     Kessel, J., P. Keursten: Creating a Knowlwdgwe productive work Environment. V: LLinE 2/2002
22.     Ellstrom, P.E.: Time and the Logics of learning. V: LLinE, 2/2002
23.     Schuller, T.: Three steps towards a learning society. Studies in Education of Adults, 1998/1
24.     Wesselink et al.: Competence based VET as seen by Dutch researches . V Vocational training 2007/1
25.     Suleman, F , J.J. Paul: The production of individual competence: the role of vocational experience. V: Vocational training 2007/1
26.     Poročilo OECD – neformalno izobraževanje
27.     Javrh, P. Spremljanje in načrtovanje razvoja kariere učiteljev po S modelu. (2008). Pedagoški inštitut
  

 E - mail