Zgodovina pedagogike in šolstva I.

Stran učitelja

NOSILEC PREDMETA

doc. dr. Tadej Vidmar

 

NAZIV PREDMETA

Zgodovina pedagogike in šolstva I

 

OBSEG UR

60

 

LETNIK

1.

 

 

IZOBRAŽEVALNI CILJI

 

Spoznavanje osnovnega kategorialnega aparata pedagoških ved, razvoja glavnih teoretskih tokov in paradigem v razvoju pedagoške misli, teorij o šoli in izobraževanju ter nastajanja in razvoja osnovnih oblik, ki strukturirajo šolski oziroma vzgojnoizobraževalni sistem (od predšolske vzgoje do univerze in izobraževanja odraslih).

  • Razvijanje sposobnosti razumevanja razvoja nacionalnih šolskih oz. izobraževalnih sistemov in pomena transnacionalnih povezav.
  • Razvijanje sposobnosti razumevanja vzrokov za nastanek različnih pedagoških idej ter pojavov v šolskem oz. izobraževalnem sistemu ter razvijanje samostojnih interpretacij o ozadjih, ki pogojujejo nastajanje različnih pedagoških fenomenov.
  • Spoznavanje in samostojna uporaba metod preučevanja zgodovinskih virov ter metod njihove interpretacije.

 

 

 

VSEBINA PREDMETA

 

O predmetu pedagogike: kot znanosti o vzgoji, pouku, šolanju, izobraževanju. Faze konstituiranja: sistematska, duhoslovna, eksperimentalna pedagogika. Vpliv interdisciplinarnega pristopa v raziskovanju izobraževanja na razvoj pedagoških ved; pedagogika kot temeljna ali aplikativna znanost. Pojavne forme v razvoju moderne pedagogike: učinki normativne, preskriptivne in deskriptivne orientacije na položaj pedagogike.
Normativne determinante pedagogike. Razmerje do filozofije, religije, etike in psihologije v razumevanju vzgojnih smotrov. Odnos med pedagogiko, šolo in politiko. Gibanja za avtonomijo pedagogike in šole (avtonomija znotraj razsvetljenske države: od Komenskega do Condorceta; gibanje za relativno avtonomijo pedagogike in šolstva znotraj države: od Rousseaja prek Diesterwega, Diltheyja, Nohla do reformske in progresivne pedagogike. Pedagogika v teoretskem horizontu kritične teorije družbe. Alternativni teoretski tokovi: antipedagogika, črna pedagogika.
 
Razvoj pedagoških idej in šolskih form. Metodološka načela za interpretacijo: pedagoške ideje in šolske forme se predstavljajo kot segment socialnega sistema; njihovo razumevanje omogoča spoznanje njihovih socialnih posledic in interesov; socialna stratifikacija je ključ za razumevanje pojavov šolske diferenciacije; šolske predvsem pa učne forme imajo tudi svojo lastno notranjo zgodovino, ki jo pojasnjuje reševanje problemov didaktične in vzgojne učinkovitosti.
Predstavljanje pedagoških idej ter šolskih form obsega predstavljanje faz v razvoju modernega šolskega sistema in časovno sega do dobe reformacije in protireformacije oziroma na področju nacionalne zgodovine do leta 1800. Omogoča spoznavanje nastanka in razvoja vseh oblik in stopenj sodobnega izobraževanja: elementarnega, sekundarnega in terciarnega oz. visokošolskega.
 
Vsebina programa se predstavlja po naslednjih problemskih sklopih: smotri vzgoje in izobraževanja ter smotri in cilji posameznih šolskih form ali projektov; organizacija šolstva in razvoj posameznih vrst šol; vsebina pouka; šolski obisk; razvoj šolske zakonodaje; učni jezik; financiranje šolstva; šolski nadzor; izobraževanje učiteljev.
Poudarek je na prvih treh problemskih sklopih, osnova za interpretacijo zgodovine šolstva pa je predvsem vsebina pouka.
Pri predmetu se študenti seznanijo s pedagoškimi idejami in šolskimi formami v antiki, srednjem veku, humanizmu in renesansi, reformaciji in protireformaciji.
Posebna pozornost je posvečena zgodovini pedagogike in šolstva na Slovenskem.

 

 

 

OBVEZNOST ŠTUDENTA

  • seminar (pogoj za opravljanje izpita) 
  • izpit (pisni)

 

Seminar: seminarske teme in način opravljanja bodo določeni kasneje.

 

IZPITNI ROKI

so objavljeni na VIS

 

 

ŠTUDIJSKA LITERATURA 

Temeljna literatura:

 

  • Ciperle, J. – Vovko, A. (1987). Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja. Ljubljana: Slovenski šolski muzej.
  • Montaigne, M. de. (1960). Eseji. Ljubljana: Mladinska knjiga. Esej I, 26, str. 12-53.       (S)
  • Schmidt, V. (1982). Metodološka enotnost pedagoške vede. V: Socialistična pedagogika med etatizmom in samoupravljanjem. Ljubljana: DDU Univerzum, str. 85-95.
  • Schmidt, V. (1988). Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem. Ljubljana: Delavska enotnost: 1. knjiga v celoti.
  • Schmidt, V. (1995). Spremna beseda. V: Komenský, J. A. Velika didaktika. Novo Mesto: Pedagoška obzorja.
  • Teodosić, R. (1975). Smoter vzgajanja in izobraževanja je mogoče metodološko različno zasnovati. V: Pedagogika I. Ljubljana: DZS, str. 263-276.
  • Vidmar, T. (1995). Ideja permanentnega izobraževanja pri J. A. Komenskem v delu Pampaedia (Vsesplošno poučevanje). V: Andragoška spoznanja, št. 1-2, str. 48-54.
  • Vidmar, T. (2005). Nastajanje novoveške stopenjske šolske strukture. Ljubljana: ZIFF.
  • Žlebnik, L. (51973). Obča zgodovina pedagogike. Ljubljana: DZS.

 

E - mail